HRIBOVC
ker se v hribih počutim kot riba v vodi
Planinec, gornik, alpinist, planinski vodnik Planinske zveze Slovenije.
Gore so del mojega življenja že od zgodnjega otroštva. Kmalu so moji gorski apetiti presegli družinske, zato sem kot osnovnošolec nekaj sezon gore odkrival na organiziranih vodenih turah, veščine pa usvajal na društvenih tečajih. Pri 13 letih sem se vpisal v alpinistično šolo in eno leto kasneje postal alpinistični pripravnik.
Sem predklasični alpinist, kakršni so po gorah plezali v dobi raziskovanja gora – gore so predvsem objekt moje radovednosti in ne zgolj prizorišče športnih podvigov. Radovednost hranim z raziskavami, ki segajo na področje zgodovine, imenoslovja, geomorfologije, naravnih nesreč, meteorologije. Iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja (in včasih tudi iskanje novih vprašanj) me poleti in pozimi žene tudi v predele gora, kamor so nekoč zahajali le lovci, pastirji, iskalci železove rude in drugi neustrašni lokalci. Dobra telesna pripravljenost in alpinistične spretnosti so zame le sredstvo za iskanje gorskih lepot in odgovorov, ki mi pomenijo neprimerno več kot žig ali fotografija na vrhu gore.
SMUČAR
ker imam od vseh oblik gibanja najraje drsenje s smučmi
Turni smučar, alpinistični smučar, freerider, učitelj smučanja, smučarski vodnik Smučarske zveze Slovenije.
S smučanjem po gorah združujem več svojih ljubezni: raziskovanje gora, gibanje po zasneženi pokrajini, smučanje, vremenoslovje.
Smučanje po strmih vesinah in gorskih stenah (imenovano tudi alpinistično smučanje in strmo smučanje) je najbolj športen del mojega odnosa z gorami. Doslej sem predvsem v slovenskih gorah smučal z več markantnih vrhov in presmučal veliko lepih linij, tudi več 10 prvenstvenih. Sem eden od smučarjev, ki čakajo (lahko tudi več let) na tako dobre snežne razmere in izbirajo take smeri, da lahko po njih smučajo v celoti – brez uporabe vrvi ali vmesnih peš sestopov.
FOTOGRAF
ker fotografija pove več kot tisoč besed
Fotografije so objavljene v revijah (National Geographic Slovenija, Planinski vestnik, GEA …), knjigah (Slovenske gore, Atlas Slovenije …), strokovnih publikacijah (Naše okolje, Turnosmučarski vodnik …), na razstavah (Jakopičev drevored – Tivoli, Triglavski ledenik …) in drugod.
Fotoaparat sem vzljubil sredi osnovne šole, ko sem ugotovil, da mi fotografije omogočajo podoživljanje planinskih izletov kadarkoli in kjerkoli. Ob prelomu tisočletja sem dobil dostop do prvega digitalnega fotoaparata, ki je postal obvezna oprema za izlete vseh vrst. Še danes večinoma fotografiram mimogrede, spotoma. Pogosto sem priča tako lepim nenačrtovanim prizorom, da se ob ogledu fotografije vprašam, kdo je njen resnični avtor – jaz ali narava?
GEOGRAF
ker mi pokrajina zastavlja vprašanja
Klimatogeograf, mraziščar, lavinolog (plazoslovec), kartograf, jamar.
Zakaj ravno tam? Zakaj takrat? Kako je nastalo? V kaj se bo spremenilo? Kako bo izginilo? Kakšen pomen ima za pokrajino kot celoto? Kako vpliva na človeka? Kakšen je vpliv človeka?
To so vprašanja, ki se mi od nekdaj vedno znova porajajo v novih ali že stokrat obiskanih deželah, krajih, gorah. Pri iskanju odgovorov uporabljam orodja različnih strok, a se ne osredotočam samo na eno plat – zanima me celota, součinkovanje sestavnih delov.
Raziskovanje podnebnih posebnosti hribovitega sveta je rdeča nit – raziskujem mrazišča, vpliv gorske pregrade na razporeditev padavin, pa tudi snežno odejo in snežne plazove. Predvsem slednji so zaradi nevarnosti med smučanjem zame življenjskega pomena, zato jim posvečam veliko časa in pozornosti.
INFORMATIK
ker so informacije osnova za razumevanje
Programer, gisovec
Obdelava, shranjevanje, analiziranje in prikazovanje velike količine podatkov iz mrazišč so me spodbudili k vstopu v svet IT. Tam sem odkril, kako zelo si lahko z nekaj vrsticami programske kode poenostavi različne digitalne naloge – pri izdelovanju zemljevidov, prostorskih analizah, statistiki, obdelavi vremenskih izmerkov, zajemu podatkov s spleta, urejanju metapodakov fotografij … Seznam je brezkončen.
Prosto dostopne informacijske baze, ki jih gradi skupnost prostovoljcev, danes uporabljamo vsi, čeprav se tega morda ne zavedamo. Prispevam k svetovni kartografski bazi OpenStreetMap, ki je vir prostorskih podatkov za večino mobilnih in spletnih aplikacij z zemljevidi.
Smučarski skupnosti pomagam s snežnim portalom snezak.si.
Dopolnjujem in vzdržujem tudi relacijsko bazo podatkov o slovenskih strmih smučarskih spustih, smučarjih, smereh, ki so jo pred 25 leti vzpostavili nekateri pionirji slovenskega alpinističnega smučanja. Baza bo kmalu dostopna na portalu snezak.si.